S projektom EUTOPIA FLECSLAB (koordinira ga Univerza v Ljubljani) naša zveza širi delo povezanih učnih skupnosti v smeri vseživljenjskega učenja.

V vsakem letu projektnega izvajanja FLECSLAB (2022/ 2023 /2024) izberemo 4 učne skupnosti EUTOPIA, da bi opredelili dobre prakse in pogoje, ki jih je treba izpolniti za razvoj akademske ponudbe na področju vseživljenjskega učenja. V skladu s to delovno metodo smo v letu 2023 izbrali drugo zbirko skupnosti, ki delujejo v hitro spreminjajočem se kontekstu (trg dela) in potrebe po novih kompetencah za obvladovanje sprememb. Z vodji štirih povezanih učnih skupnosti (CLC) se je pogovarjal raziskovalec z Univerze v Warwicku, rezultati pa so, podobno kot lani, predstavljeni strokovnemu odboru za izobraževanje FLECSLAB.

Cilj tega srečanja je bil:

1. ustvariti preglednost in skladnost ugotovitev, ki izhajajo iz različnih CLC
2. slišati spoznanja zunanjih strokovnjakov in predstavnikov drugih zavezništev
3. spodbuditi razvoj izobraževalnega orodja, ki ga je pripravila ekipa UPF
4. zagotoviti vhodne podatke za pripravo poslovnih modelov.

Pričakovani rezultati: Analiza drugega izbora 4 CLC-jev omogoča projektni skupini FLECSLAB, da natančneje prilagodi načrt za visokošolske ustanove, ki nameravajo nadalje razvijati svojo ponudbo za vseživljenjsko učenje. Posodobljen načrt, ki ga je oblikoval predsednik strokovnega odbora za izobraževanje (VUB), bo na voljo po delavnici.

Sklepi, ugotovitve in spoznanja:

1. Vodje druge podskupine testnih CLC potrjujejo pomen SODELOVANJA, med disciplinami in deležniki, saj je to potrebno za na izzivih temelječo vrsto poučevanja, ki jo udeleženci VŽU pričakujejo od akademske sfere.
2. V primerjavi s prvim krogom je bolj razširjena dimenzija POTREBA PO ZNANJIH in s tem povezana potreba po VALIDACIJI, CERTIFIKACIJI IN PRIZNAVANJU teh znanj (vključno z izvajanjem mikrodokazil in prožnih učnih poti).
3. ORGANIZACIJSKA ZMOGLJIVOST visokošolskih zavodov še vedno velja za najpomembnejšo oviro za univerze, ki želijo igrati pomembnejšo vlogo pri vseživljenjskem učenju. Je ključna razsežnost za razvoj trajnostnih poslovnih scenarijev in bi zato morala postati tretja raven poleg pristopa, osredotočenega na študente, in izobraževalne ponudbe.
4. PODPORA IN VODENJE posameznim udeležencem izobraževanja in osebju sta razsežnost, ki je potrebna za ohranjanje prizadevanj in trajnost sistema.

Iz prispevkov drugih dveh evropskih zvez (ECIU in CIVIS) je bilo jasno razvidno, da vsa združenja, ki so usmerjena v modularni in prožni izobraževalni pristop, izvajajo več konceptov: skupni imenovalec je učenje in poučevanje na podlagi izzivov, kar zahteva sodelovanje z različnimi družbenimi partnerji. Nadnacionalno sodelovanje med študenti, akademskim osebjem in deležniki naj bi ustvarilo najboljše možnosti za sprožitev inovativnih postopkov za obvladovanje kompleksnih izzivov v družbi.

Pedagoški modeli teh inovativnih evropskih zavezništev so plodno okolje za izvajanje orodij, kot so mikrodokazila in prožne učne poti. Ta orodja so še vedno v eksperimentalni fazi, zato je zelo priporočljivo, da se izkušnje izmenjujejo v podobno mislečih zavezništvih.

Predstavnike ECIU in CIVIS zanimajo nadaljnji rezultati našega načrta in izvajanje z njim povezanega pristopa "ekosistema". Zdi se koristno poglobiti potencial tega koncepta za razvoj (poslovnih) scenarijev, ki lahko okrepijo organizacijsko zmogljivost akademske sfere pri ponujanju prožnih učnih mehanizmov.

Testirane učne skupnosti:

1. Entrepreneurship – Technological Bussines Development
2. Leading Strategic Innovation in Healthcare
3. Urban Education
4. Fundamentals of Television Direction
5. Multilingualism and Diversity
6. Text and Discourse Analysis
7. International Journalism and Global Media
8. Nursing Care in Complex Care Situations
9. Design and Science
10. Veganism Vs Animal Protein Consumption
11. ADDITIVE MANUFACTURING OF CONSTRUCTION MATERIALS
12. IMPACT: Interdisciplinary learning platforM for sPort 4 sociAl Change iniTiatives