V prilogi je analiziran naraščajoči problem nizke volilne udeležbe. Poudarek je na ugotavljanju glavnih dejavnikov volilne udeležbe s poudarkom na vplivu analizo vpliva predvolilne kampanje na mobilizacijo volivcev. Rezultate različnih javnomnenjskih raziskav in njihovo uporabo Sinnottovega (2003: 16) modela volilne udeležbe v slovenskem institucionalnem kontekstu, skuša avtor osvetliti temeljne okoliščine, ki so vplivale na ki so pripeljale do zaskrbljujoče nizke volilne udeležbe. Slabosti so izražene v področju institucionalnih predpogojev v obliki nekaterih okornih volilnih institucij in predvsem na področju institucionalne mobilizacije za katero so značilne nepopolne predvolilne politične strategije stranke ter neprepoznavne in nepregledne kampanje, ki naj bi spodbujale večjo volilno udeležbo. Nizka raven institucionalne mobilizacije je očitno vplivala na dojemanje moči in zaupanje v političnim institucijam pri volivcih. Zaradi tega te niso v zadostni kondiciji kolikor so bile zagotovljene institucionalne spodbude, da bi se volivci udeležili volitev na volišča. Avtor prispevek zaključuje s predlogi za spremembe in dopolnitve na področju volilnih institucij in praks političnih strank, države in institucij Evropske unije.