Projekt Indeks civilne družbe je mednarodni akcijsko-raziskovalni projekt, katerega namen je celostno analizirati stanje civilne družbe v državi. Izvaja se v sodelovanju z organizacijo CIVICUS World Alliance for Citizen Participation (http://www.civicus. org/) in v skladu z njeno metodologijo, ki je enotna za vse države. Kot pilotni projekt se je začel v 13 državah leta 2000, v letih od 2003 do 2006 je pri njem sodelovalo 53 držav (tudi Slovenija), v letih od 2008 do 2010 pa poteka še v 40 državah. V Sloveniji je raziskavo vodil Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC, Ljubljana, v sodelovanju z Inštitutom RS za socialno varstvo. Sredstva za raziskovalni projekt v Sloveniji je zagotovilo Ministrstvo za javno upravo. Glavni namen projekta je promovirati in krepiti civilno družbo. Raziskovalni del projekta je povezan z ocenjevanjem stanja civilne družbe ter ugotavljanjem njenih prednosti in slabosti, akcijski del projekta pa je namenjen spodbujanju aktivnosti na podlagi ugotovljenega stanja, to je razvoju konkretnih priporočil in ukrepov za izboljšanje stanja. Stanje civilne družbe se ocenjuje z merjenjem štirih glavnih dimenzij: državljanskega udejstvovanja, ravni organizacij, prakticiranja vrednot v organizacijah in zaznave vpliva organizacij civilne družbe. Te se nato analizirajo v smislu pete dimenzije, imenovane zunanje okolje, v okviru katere deluje civilna družba. Povzetek rezultatov ocenjevanja civilne družbe je mogoče prikazati v tako imenovanem diamantu civilne družbe, ki je sestavljen iz navedenih dimenzij. Projekt je v Sloveniji potekal od novembra 2008 do konca maja 2010 in je vključeval tri temeljne faze. V prvi fazi je bila izvedena kvantitativna anketna raziskava med organizacijami civilne družbe in strokovnjaki zunaj sektorja civilne družbe, druga faza projekta je vključevala kvalitativni raziskovalni pristop v okviru izvedbe študij primera za osnovne dimenzije indeksa civilne družbe, v tretji fazi projekta pa so bili rezultati predstavljeni na regionalnih fokusnih skupinah in nacionalnem posvetu, kjer je bil namen pridobiti povratne informacije glede ključnih ugotovitev raziskave, identificirati prednosti in slabosti civilne družbe v Sloveniji ter oblikovati temeljne predloge za izboljšanje njenega položaja.