Medtem ko je bilo učenje, osredotočeno na študente, obširno obravnavano v IO1, ga bomo tukaj le na kratko predstavili. Obravnavali bomo pojem participativnega oblikovanja v povezavi z državljansko udeležbo in pojmom učnega okolja. Ker si prizadevamo za ponovno uporabo učnega okolja v visokošolskih ustanovah, bomo navedli nekaj uspešnih primerov iz literature.
Po nekaterih razmišljanjih se izraz "učno okolje nanaša na različne fizične lokacije, kontekste in kulture, v katerih se učenci učijo", zato se izraz pogosto nanaša na netradicionalna učna okolja. Lahko se nanaša tudi na kulturo razreda in šole ter na način organizacije šolskega življenja. Vključuje lahko tudi dejavnike zunaj izobraževalne ustanove, ki prav tako vplivajo nanjo. Izraz se lahko nanaša tudi na način, kako se razvijajo odnosi med učenci in učitelji. V našem pregledu literature izraz uporabljamo tako, da se nanaša na razred in druge prostore v izobraževalni ustanovi.2 Izraz učno okolje je primeren iz dveh razlogov: vključuje vse druge zgoraj pojasnjene pomene in lahko zajema vse različice zidanih izobraževalnih prostorov. Nazadnje smo priča vse pogostejši uporabi besede "virtualno" ali "spletno" pred izrazi, ki so nekoč označevali takšne prostore. To je dokaz, da se proces nadaljuje na drugi strani in da učno okolje kot izraz učinkovito premošča vrzel med tradicijo in prihodnostjo.