Odnos med novinarji in politiki je odnos med konfliktom in sodelovanjem, ki oblikuje povezanost državljanov s političnim življenjem v posebnih političnih, gospodarskih, kulturnih in tehnoloških okoliščinah, kažejo študije, ki se ukvarjajo z različnimi raziskovalnimi področji - od razprav o javni sferi, raziskovanja medijskih sistemov, raziskovanja družbenih vlog medijev in novinarstva do procesov ustvarjanja novic. Slednja veja je najbolj temeljito raziskala odnos med novinarji in politiki ter ga na primer označila kot "ambivalenten odnos" (Kumar), "spiralo cinizma" (Brats idr.) ali "izvajanje igre moči" (Ross). Pogajanja o določanju dnevnega reda novic ne pomenijo, da se informacije linearno prenašajo od virov informacij do novinarjev in nato do državljanov, temveč gre za zapleten sklop procesov, ki jih pomembno oblikujejo vloge, moč in interakcija. V smislu družbeno predpisanega vedenja nosilca položaja in v skladu z nasprotnim nosilcem položaja študija opredeljuje prepletanje vlog novinarjev z vlogami politikov - ki so "refleksivno povezane" (Fishman) ali se pojavljajo prek "različnih (čeprav prekrivajočih se) namenov" (Blumler in Gurevitch). Poleg tega se zdi, da je z naraščajočim pomenom družbenih medijev in mikroblogov odnos med novinarji in politiki postal še bolj zapleten, saj je neposrednejše sodelovanje politikov z državljani vsaj potencialno omogočeno na spletu, novinarji pa imajo težave pri razlikovanju od "ljudi, ki so bili prej znani kot občinstvo" (Rosen 2012). "Ambientno" komuniciranje namreč uvaja široke in vedno dostopne platforme, ki ustvarjajo različne vrste interakcij različnih družbenih akterjev okoli novic in znotraj njih. Razen v redkih zapisih, ki obravnavajo strukturno povezanost omrežij novinarjev in politikov na Twitterju, so bile artikulacije odnosa med novinarji in politiki na družbenih medijih raziskane le površno. Zato ta članek poskuša zapolniti to raziskovalno vrzel in raziskati nekatera neraziskana vprašanja. Kako so se odnosi med novinarji in politiki spremenili z razmahom družbenih medijev? Kako so se spremenile artikulacije njihovih družbenih vlog in moči? Kako je ta dinamika preoblikovala določanje dnevnega reda? Z osredotočanjem na dinamiko med odprto in pogosto razdrobljeno komunikacijo z decentralizirano dinamiko in institucionaliziranimi komunikacijskimi praksami novinarskih institucij in političnih strank študija raziskuje družbena pogajanja o vlogah med slovenskimi novinarji in politiki s pomočjo spoznanj iz kvantitativne analize pogovorov na Twitterju med novinarji in politiki v mesecu pred parlamentarnimi volitvami leta 2011 ter poglobljenih intervjujev z novinarji, prodornimi člani strank in vodji kampanj, ki so sodelovali v neposredni komunikaciji na Twitterju.