Politične stranke tako kot druge organizacije zasledujejo določene strateške in operativne cilje, pri čemer je njihov glavni cilj čim večja volilna podpora, vendar ne delujejo v vakuumu, temveč jih obdaja vrsta različnih okolij. Njihov uspeh je odvisen od njihove sposobnosti prilagajanja tem okoljem, ki se med strankami razlikuje bodisi zaradi težav, ki so zakoreninjene znotraj strank, bodisi zaradi zapletenosti njihovih okolij. Vendar pa si mnoge politične stranke prizadevajo za aktiven in ne reaktiven pristop, tako da svoja različna okolja prilagajajo in oblikujejo tako, da jih prilagodijo sebi, in ne obratno. V prispevku se osredotočamo na slovenske parlamentarne politične stranke in njihovo sposobnost (re/pro)delovanja v odnosu do različnih okolij - predvsem splošne javnosti. Z uporabo kvantitativne analize besedil smo programe strank uporabili kot kazalnike prilagajanja prepričanjem in stališčem splošne populacije, kar smo preverili z analizo javnomnenjskih raziskav. Analiza besedil je pokazala, da se politične stranke ne odzivajo na prepričanja in stališča prebivalstva, temveč na pričakovanja, ki prihajajo iz mednarodnega okolja - predvsem iz Evropske unije.