Politike o prepovedanih drogah na splošno odražajo različna teoretična prepričanja. Najpogosteje jih je mogoče razvrstiti med represivni model na eni strani in model zdravega razuma, ki temelji na salutogenetskem pristopu, na drugi strani. Naš pregled slovenskega institucionalnega okvira na področju uporabe prepovedanih drog, njenega preprečevanja in obravnave njihovih uživalcev potrjuje pogosto izražene ugotovitve o prevladi paradigme javnega zdravja na tem področju. Napredna in kompleksna raven sektorja javnega zdravja sovpada z očitnimi pomanjkljivostmi socialnega in nevladnega sektorja. Poleg tega so modifikacije slovenske politike na področju prepovedanih drog v smeri patoloških modelov okrepile že obstoječe neravnovesje v korist institucij javnega zdravja in povečale podrejenost nevladnega sektorja. Te ugotovitve potrjuje analiza javnih izdatkov za droge oziroma "proračuna za droge", ki razkriva prevladujoč položaj javnega zdravstvenega sektorja in stabilnost njegovega financiranja, česar nevladni sektor nima.