Pričujoča raziskava je omogočila primerjavo obstoječe literature in najboljših praks z dejanskimi izkušnjami in potrebami učencev v zvezi z učenjem na daljavo. Kar zadeva metode SCL, uporabljene v razredu, so učenci pogosto uporabljali in cenili aktivne metode učenja, saj so jim pomagale razumeti in utrditi znanje bolje kot tradicionalne metode, osredotočene na učitelja. Udeleženci fokusnih skupin so pogosto navajali samostojno delo, raziskovalne projekte, diskusijske in debatne skupine, mentorske programe, možnost izbire lastnih predmetov in praktične izkušnje, kot so terensko delo ali praksa, kot najbolj koristne pristope za pridobivanje novih spoznanj in poglabljanje znanja na študijskem področju. Računalniško podprto učenje je bila še ena aktivna metoda učenja, ki so jo študenti uporabljali že pred pandemijo. Vendar pa je pri bolj praktičnih predmetih manjkala interaktivnost in nekateri ključni elementi, ki jih je bilo mogoče poučevati le na osebnih srečanjih. Zato je v prihodnosti pomembno najti ravnovesje med digitalnim in osebnim učenjem na podlagi specifičnih disciplin in potreb študentov, saj lahko napačna uporaba digitalnih učnih metod ovira učni proces, namesto da bi ga dopolnjevala.