Prispevek obravnava podelitev volilne pravice tujim državljanom ter išče argumente za in proti uveljavitvi takšne prakse. Odločitev o podelitvi političnih pravic posameznikom zunaj populacije državljanov zahteva obsežno argumentacijo v skladu z mednarodnim pravom in mednarodno primerljivo tipologizacijo. Z analizo prevladujočih diskurzov v državi v obdobju aktivne razprave o razširitvi volilne pravice skuša članek ponuditi vpogled v prejšnjo politično klimo, ki pojasnjuje sedanje značilnosti režima: od izključujočih trendov do zunanjih pritiskov mednarodnih integracij kot posledice različnih zavez. Širša teoretična opredelitev pojava in sinteza različnih empiričnih ugotovitev kljub temu omogočata globlji vpogled v potrebne izboljšave sistema oziroma v kontinuiteto razvoja demokratičnih standardov, ki zahtevajo predvsem prijaznejšo strukturo političnih možnosti za nedržavljane z volilno pravico. Njihov vpliv na sprejemanje političnih odločitev je zanemarljiv, kar je deloma posledica njihovega majhnega deleža v volilnem telesu.