Prispevek temelji na predpostavki, da kariernega uspeha diplomantov politologije v Sloveniji ni mogoče v celoti raziskati brez upoštevanja več makro dejavnikov, ki določajo družbeni in politični položaj politologije kot poklica nasploh. Zato bomo v prispevku najprej uokvirili razvoj politologije od njenega nastanka v komunistični državi, pri čemer bomo upoštevali štiri sklope literature: literaturo o strokovnem projektu, modernizaciji, demokratizaciji in evropeizaciji. Da bi ugotovili, kaj določa poklicno uspešnost diplomantov politologije v kontekstu osamosvojitve Slovenije in njene polne vključenosti v Evropsko unijo (EU), bomo preučili dosedanje študije razvoja politologije, statistične podatke in ankete, opravljene med diplomanti od konca šestdesetih let prejšnjega stoletja. Analitični okvir empirične analize se osredotoča na dejavnike, ki soodločajo o zaposljivosti in karierni uspešnosti diplomantov politologije, predvsem na naslednje: a) zaposljivost diplomantov in delovna mesta, ki jih zasedajo; b) prednosti in slabosti politološkega izobraževanja, kot jih zaznavajo diplomanti politologije na svojem delovnem mestu; c) položaj politologije kot poklica v primerjavi z drugimi konkurenčnimi profili; d) odziv izobraževalnega sistema na te odzive.