V tem članku ocenjujemo učinke demokratične tranzicije, uvajanja kapitalističnega gospodarstva, oblikovanja nove neodvisne države ter mednarodnih gospodarskih in političnih integracij na zaposlitvene možnosti diplomantov politologije. Čeprav se posebej osredotočamo na Slovenijo, bomo obravnavali tudi širše izzive, s katerimi se soočajo številni poklici po Evropi. Empirična študija temelji na vrsti sledilnih raziskav, ki so bile izvedene od leta 1969, ter na analizi učnih načrtov politoloških programov, statističnih podatkov o vpisu in diplomiranju ter uradnih podatkov o zaposljivosti. Statistične podatke in podatke iz raziskav dopolnjujejo mnenja zainteresiranih strani. Naša glavna ugotovitev je, da so v socializmu pritiski na politologijo paradoksalno podpirali notranjo poklicno integracijo, tako da se je stroka lažje prilagodila začetni demokratizaciji kot pa domačim spremembam, ki jih je povzročil trg, in izzivom globalne konkurenčnosti (vključno z bolonjsko reformo visokega šolstva). Nedavna mednarodna finančna in gospodarska kriza je te izzive le še okrepila.