Visoko šolstvo je skrbnik socializacije, spodbujevalec družbene mobilnosti in provokator, ki spodbuja nerealizirane potenciale posameznikov in družb. Diplomanti akademije bodo postali naslednja generacija tistih, ki so zadolženi za gradnjo, krepitev in ohranjanje institucij in idealov, na katerih temeljijo sedanje in prihodnje demokratične družbe. Ker pa globalizacija še naprej briše meje med posamezniki, institucijami in državami, se iz različnih sektorjev in v različnih sektorjih pojavljajo pozivi k oblikovanju produktivnih metod za doseganje idealov demokracije in družbene kohezije. Namen tega besedila je razmisliti o konceptualnih okvirih in političnih imperativih, s katerimi se soočajo izobraževalne ustanove postsekundarnega/terciarnega sektorja pri pripravi državljanov na smiselno sodelovanje v demokracijah, bodisi dolgoletnih, mladih ali nastajajočih. Različni mednarodni avtorji razpravljajo o pogledih na to, kako so ustanove postsekundarnega/terciarnega sektorja vključene v ta prizadevanja, vendar ne nujno vodilne.