Članek obravnava stopnjo normativne trajnosti, ki so jo dosegli izbrani režimi glede na njihove strategije trajnostnega razvoja. Prispevek se osredotoča na Agendo 21, Sredozemsko strategijo trajnostnega razvoja, prenovljeno Strategijo trajnostnega razvoja Evropske unije in Strategijo razvoja Slovenije ter se opira na interdisciplinarni koncept trajnosti Beckerja idr. in operacionalizacijo normativne trajnosti. Na podlagi analize ciljev in utemeljitev v ozadju preučevanih strategij ter preučitve splošnega konteksta članek izpostavlja razlike med preučevanimi režimi in raziskuje možne dejavnike, ki jih povzročajo. Prispevek se zaključi s splošno ugotovitvijo, da analizirani režimi odražajo precejšnjo stopnjo normativne trajnosti.