Ta članek ocenjuje tri strategije trajnostnega razvoja - Strategijo trajnostnega razvoja Evropske unije v revidirani različici, Sredozemsko strategijo trajnostnega razvoja in Strategijo razvoja Slovenije - glede na stopnjo trajnosti, ki jo te strategije zagotavljajo. Izbrane strategije, ki izhajajo iz treh različnih režimov trajnostnega razvoja, so pregledane z vidika prisotnosti petih splošnih načel učinkovitih strategij trajnostnega razvoja, ki jih spodbujajo Združeni narodi in Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj. Na podlagi okvira analize Georgea in Kirkpatricka (2006) se osredotočamo na načela strateškega načrtovanja in trajnostnega razvoja ter na usklajen sklop ukrepov za zagotavljanje njihovega izvajanja. Rezultati razkrivajo, da so glavne razlike med ocenjenimi strategijami prisotne v prefinjenosti teoretičnih podlag in vključevanju treh glavnih stebrov trajnostnega razvoja (tj. okoljskega, gospodarskega in družbenega). Na splošno ocenjene strategije odražajo visoko stopnjo vključevanja različnih interesov. Vendar pa je med njimi skupna šibkost pri izvajanju, bodisi pri zagotavljanju ustreznih virov, zagotavljanju ustrezne izvedbene zmogljivosti institucij, ki so določene za izvajanje, bodisi pri natančni opredelitvi institucionalnega okvira, odgovornega za izvajanje strategije.