Kljub temu, da so trajnostni razvoj uvedli mednarodni forumi in ga spodbujajo predvsem mednarodne/nadnacionalne organizacije in klubi, je koncept, ki v bistvu temelji na lokalni ravni in je od nje v veliki meri odvisen. Prvenstvo lokalne ravni pri uvajanju načel trajnosti je odprto določeno v Agendi 21, kar je spodbuda za lokalne strategije trajnostnega razvoja - Lokalna agenda 21. Te dolgoročne vizije trajnostnega sobivanja, specifične za posamezno skupnost, služijo kot pomembno strateško orodje za premagovanje izzivov, s katerimi se lahko soočajo skupnosti, hkrati pa ohranjajo splošno idejo o prihodnosti. Kot prvovrstni standardizirani artefakti predstavljajo lokalne strategije trajnostnega razvoja odličen vpogled v zmožnost posamezne skupnosti, da doseže trajnostno prihodnost in se spopade z morebitnimi izzivi. V tem prispevku smo analizirali štiri takšne vizije trajnostne prihodnosti za dve mestni in dve manjši slovenski občini, da bi preučili njihovo sposobnost razvoja v trajnostne skupnosti. Z uporabo okvira Georgea in Kirkpatricka (2006) za ocenjevanje strategij trajnostnega razvoja smo opredelili uporabne in problematične vidike dokumentov, ki so jih pripravile mestne in manjše občine. Analiza je pokazala, da je tranzicijsko obdobje v Sloveniji pustilo pomemben vpliv na razvojno načrtovanje, njegove posledice pa še niso v celoti odpravljene.