Leta 2004 so ženske kandidatke osvojile relativno velik delež slovenskih poslanskih mest v Evropskem parlamentu zaradi učinkovitega institucionalnega inženiringa in kljub: a) vztrajni prevladujoči politični kulturi (nenaklonjeni ženskam v politiki); b) prevladujočemu volilnemu sistemu in volilni kampanji, osredotočeni na stranke; in c) nadaljnji marginalizaciji ženskih kandidatk v primerjavi z moškimi kandidati v tiskanih medijih med volilno kampanjo, osredotočeno na stranke. Ugotovitve raziskave potrjujejo tezo, ki jo najdemo v literaturi o političnih strankah in trdi, da se politične stranke prilagodijo novim volilnim pravilom, ne da bi radikalno spremenile svoje delovanje in ne da bi se borile za spremembo prevladujoče politične kulture in medijskega poročanja, ki ni naklonjeno enakosti spolov.