Na podlagi poročil iz šestih držav (vključno z analizami sekundarnih virov podatkov, fokusnimi skupinami in mobilno etnografijo)

V zadnjih letih se je izobraževanje iz fizičnih preselilo v digitalne prostore. Ta nova vrsta učenja – e-učenje – ima številne prednosti, vendar ima tudi nekatere slabosti. Kljub temu je bilo e-učenje v akademski skupnosti dokaj pozitivno sprejeto do takrat, ko se je morala večina sveta zaradi svetovne pandemije COVID-19 preusmeriti na učenje na daljavo. Med krizo so mnoge akademske ustanove, študenti in učitelji doživeli neprijetni izkušnjo, ko so v celoti in brez priprav morali preiti na e-izobraževanje.

Raziskava v okviru projekta PLACEDU je raziskala vpliv e-učenja in poučevanja v šestih različnih državah (Litva, Slovenija, Ciper, Belgija, Islandija, Grčija) in poudarila potrebo po različnih rešitvah za uspešno implementacijo učenja v digitalnem prostoru.

Ključni poudarki slovenskega poročila

Podatki mobilne etnografije, v kateri so sodelovali visokošolski učitelji in študenti ter fokusne skupine, v kateri so sodelovali visokošolski učitelji, so pokazali, da so bili učitelji med e-poučevanjem bolje razpoloženi kot študenti. Prav tako so bolje ocenili potek e-poučevanja kot študenti. Pozitivni odzivi učencev na izkušnjo e-učenja so bili pogosto povezani z možnostjo aktivnega sodelovanja med učnimi urami (možnost sodelovanja v pogovoru in izražanja mnenj) in prizadevanjem učitelja, da predstavi temo pouka na zanimiv način.

Projekt PLACEDU izvaja 7 partnerjev iz 6 držav: Litve (XWHY / The Critical in Univerza v Vilni), Slovenije (Univerza v Ljubljani), Cipra (CSI), Belgije (OTB International), Islandije (University of Island) in Grčije (KMOP Education & Innovation Hub).

Projekt sofinancira program Erasmus+ KA2 Evropske komisije.