Namen: Namen prispevka je preučiti ujemanje izobrazbe in delovnega mesta diplomantov politologije iz Slovenije in izbranih držav EU v kontekstu drugih disciplin. V okviru spornih teoretskih pristopov so obravnavane tudi posledice usklajevanja znanja, pridobljenega med izobraževanjem, z veščinami, ki so potrebne na delovnem mestu.
Oblikovanje/metodologija/pristop: Na podlagi baze podatkov REFlex HEGESCO in drugih sekundarnih podatkov so predstavljena širša disciplinarna in kontekstualna okolja. Disciplinarnemu in kontekstualnemu kartiranju sledi binarna logistična regresija primarnih podatkov, zbranih med slovenskimi diplomanti politologije. Na podlagi rezultatov sta avtorja ugotavljala veljavnost nekaterih teoretičnih predpostavk pristopov človeškega kapitala, kredencializma in dodeljevanja, še posebej glede usklajevanja izobrazbe z delovnim mestom.
Ugotovitve: Rezultati kažejo, da je ustreznost sektorja zaposlitve povezana tako z ustreznostjo izobrazbe kot tudi z ustreznostjo znanj in spretnosti. Rezultati kažejo tudi, da usklajeni kandidati v večji meri uporabljajo spretnosti, pridobljene med izobraževanjem, kar dodatno potrjuje domnevo teorije dodeljevanja. Učinek formalnih referenc je pomemben, saj so diplomanti z bolonjsko diplomo, kljub temu da so obiskovali programe s skoraj identičnimi učnimi načrti na isti instituciji, bistveno manj usklajeni v primerjavi z diplomanti brez bolonjske diplome. V skladu s tem učinek spremembe strukture sistema visokega šolstva, ki ga še povečuje učinek obdobja gospodarske krize, pomeni resno spremembo strukture priložnosti diplomantov.
Praktične posledice: Študija bi morala spodbuditi ponovno preučitev teleološkega namena študija s strani strokovnih združenj v državi. Prav tako bi morala spodbuditi prilagoditev študijskih programov novim razmeram, s katerimi se soočajo diplomanti, in okrepiti odnos med izobraževalcem in delodajalcem, da bi slednji spoznali študijske programe in znanja diplomantov. Poleg tega naj bi študija dala podlago za kritično razpravo o posledicah vladnih varčevalnih ukrepov za javni sektor.
Izvirnost/vrednost: Prispevek prinaša nov vpogled v zgodnje kariere politologov in družboslovcev nasploh. Ponuja tudi zgodnje dokaze o učinkih bolonjske reforme visokega šolstva in podatke o dosežkih na začetku kariere v postkomunistični državi, ki jo je prizadela kriza.