Ta knjiga je prva celovita raziskava državljanskih ureditev novih držav, ki so nastale po razpadu Jugoslavije. Zajema tako države, ki so nastale po prvem razpadu v letih 1991 in 1992 (Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Zvezna republika Jugoslavija in Makedonija), kot tudi tiste, ki so nastale pred kratkim s kasnejšimi delitvami (Srbija, Črna gora in Kosovo). Medtem ko se je državljanstvo v številnih državah pogosto uporabljalo kot orodje etničnega inženiringa za okrepitev položaja titularne večine, so bili v drugih primerih zakoni in prakse v zvezi z državljanstvom liberalizirani kot del širše politične ureditve, katere namen je bil učinkovitejše vključevanje manjšinskih skupnosti v politični proces. Medtem pa pogoste (re)opredelitve teh vse bolj prekrivajočih se režimov še vedno sprožajo spore med postjugoslovanskimi državami.