V tem članku ocenjujemo učinke demokratične tranzicije, uvajanja kapitalističnega gospodarstva, oblikovanja nove neodvisne države ter mednarodnih gospodarskih in političnih integracij na zaposlitvene možnosti diplomantov politologije
V tem članku ocenjujemo učinke demokratične tranzicije, uvajanja kapitalističnega gospodarstva, oblikovanja nove neodvisne države ter mednarodnih gospodarskih in političnih integracij na zaposlitvene možnosti diplomantov politologije
Članek obravnava stopnjo normativne trajnosti, ki so jo dosegli izbrani režimi glede na njihove strategije trajnostnega razvoja. Prispevek se osredotoča na Agendo 21, Sredozemsko strategijo trajnostnega razvoja, prenovljeno Strategijo trajnostnega razvoja Evropske unije in Strategijo razvoja Slovenije ter se opira na interdisciplinarni koncept trajnosti Beckerja idr. in operacionalizacijo normativne trajnosti.
Ta članek ocenjuje tri strategije trajnostnega razvoja - Strategijo trajnostnega razvoja Evropske unije v revidirani različici, Sredozemsko strategijo trajnostnega razvoja in Strategijo razvoja Slovenije - glede na stopnjo trajnosti, ki jo te strategije zagotavljajo. Izbrane strategije, ki izhajajo iz treh različnih režimov trajnostnega razvoja, so pregledane z vidika prisotnosti petih splošnih načel učinkovitih strategij trajnostnega razvoja, ki jih spodbujajo Združeni narodi in Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj. Na podlagi okvira analize Georgea in Kirkpatricka (2006) se osredotočamo na načela strateškega načrtovanja in trajnostnega razvoja ter na usklajen sklop ukrepov za zagotavljanje njihovega izvajanja. Rezultati razkrivajo, da so glavne razlike med ocenjenimi strategijami prisotne v prefinjenosti teoretičnih podlag in vključevanju treh glavnih stebrov trajnostnega razvoja (tj. okoljskega, gospodarskega in družbenega). Na splošno ocenjene strategije odražajo visoko stopnjo vključevanja različnih interesov. Vendar pa je med njimi skupna šibkost pri izvajanju, bodisi pri zagotavljanju ustreznih virov, zagotavljanju ustrezne izvedbene zmogljivosti institucij, ki so določene za izvajanje, bodisi pri natančni opredelitvi institucionalnega okvira, odgovornega za izvajanje strategije.
Raziskava Mladina 2020 je bila v veliki meri zasnovana kot nadaljevanje podobne raziskave izpred desetih let, deloma pa je gradila tudi na metodoloških pristopih in podatkih raziskave iz leta 2000. To je raziskovalcem omogočilo natančen vpogled v dolgoročne trende, kar se je izkazalo kot bistveno, saj so najpomembnejši rezultati študije povezani prav s trendi v […]