Kdo ima v globalnih trgovinskih verigah dejansko moč odločanja? Ali zadruge zagotavljajo pravičnejše delovne pogoje? In ali lahko pravična trgovina resnično prispeva k zmanjševanju neenakosti med globalnim Severom in Jugom? To je le nekaj vprašanj, ki so jih študenti Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani raziskovali v okviru projekta Dinamika moči med globalnim Severom in Jugom: primer politik pravične trgovine (Operativni program za izvajanje Programa Evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027, Problemsko učenje študentov v delovno okolje: gospodarstvo, negospodarstvo in neprofitni sektor v lokalnem/regionalnem okolju 2024–2027). Študenti so svoje ugotovitve predstavili širši javnosti in odprli prostor za razpravo o družbenih, ekonomskih in političnih razsežnostih pravične trgovine.

Na javni predstavitvi so strnili ključne ugotovitve svojih raziskav, ki so jih v okviru projekta izvajali v raziskovalnih parih. Obiskovalcem so približali različne vidike globalnih neenakosti in razmerij moči ter osvetlili, kako se ti odražajo v vsakdanjem delovanju podjetij, zadrug in mednarodnih proizvodnih verig.

V ospredju predstavitev so bili položaj delavcev in njihove možnosti sodelovanja pri odločanju, izzivi migrantskega dela v italijanskem kmetijstvu ter vloga zadrug in alternativnih poslovnih modelov pri vzpostavljanju pravičnejših gospodarskih odnosov. Študenti so na konkretnih primerih pokazali tudi razlike med formalno zagotovljenimi pravicami delavcev in njihovim dejanskim uresničevanjem v praksi.

Posebej zanimiv je bil kritičen pogled na pravično trgovino in zadružništvo. Predstavitve so odprle vprašanja, ali lahko takšni modeli resnično zmanjšujejo neenakosti, kako se znotraj njih porazdeljuje moč ter kakšne možnosti imajo zaposleni za soodločanje. Študenti so ugotovitve povezali s konkretnimi primeri organizacij, ki so jih spoznavali v okviru projektnega dela, ter opozorili na pomen preglednosti, vključevanja delavcev in družbene odgovornosti.

Predstavitve so ponudile vpogled v kompleksnost globalnih gospodarskih odnosov, hkrati pa spodbudile razmislek o tem, kaj pravična trgovina pomeni v praksi in kako lahko kot posamezniki, organizacije in družba prispevamo k pravičnejšim odnosom. Javna predstavitev je bila tudi priložnost za ozaveščanje o pomenu odgovornejše potrošnje, pravičnejših gospodarskih odnosov in vključujočih oblik organizacije dela.