V okviru projekta FLECSLAB smo v torek, 22. oktobra 2024, na Fakulteti za družbene vede, Univerze v Ljubljani, organizirali delavnico. Vezano na načrtovane rezultate delovnega sklopa 2 »Poslovni model vseživljenjskega učenja«, smo z vodjema učnih skupnosti EUTOPIA, iz Univerze v Ljubljani, testirali poslovne modele.
Priložnost, da univerze v Zvezi EUTOPIA preusmerijo svojo pozornost na vseživljenjsko učenje, se je pokazala z uvedbo povezanih učnih skupnosti, kot glavnih gradnikov izobraževalnega modela EUTOPIA.
Glede na izsledke delovnega sklopa 1, ki se je ukvarjal predvsem z raziskovanjem potenciala za vseživljenjsko učenje v 12 učnih skupnostih EUTOPIA, smo se odločili, da poslovne modele sprva pilotno testiramo in se osredotočimo na posamezno učno skupnost.
Tako smo na Univerzi v Ljubljani s prof. Boštjanom Botasom Kendo, ki vodi učno skupnost »Design & Science« in prof. dr. Modestom Venguštom, ki vodi učno skupnost »Veganism Vs. Animal Protein Consumption«, testirali poslovne modele na primeru značilnosti njunih skupnosti.
Uvodoma je prof. dr. Ivan Svetlik, iz Univerze v Ljubljani, predstavil tri alternative poslovnih modelov s področja vseživljenjskega učenja primernih za visokošolski prostor in prilagojene ekosistemom v katerih delujejo povezane učne skupnosti EUTOPIA, in sicer: (1) reguliran - visoko strukturiran poslovni model; 2) pol strukturiran poslovni model in 3) razdrobljen - nizko strukturiran poslovni model.
Ugotovili smo, da obe zgoraj omenjeni učni skupnosti EUTOPIA (upoštevajoč njuna interdisciplinarna delovanja) izkazujeta visok potencial za vseživljenjsko učenje, in sicer: 1) področje oblikovanja, ki se povezuje z različnimi disciplinami znotraj znanosti, se bolj umešča v pol-strukturiran model, medtem, ko se področje, ki se ukvarja z vprašanji Veganstva vs. uživanja živalskih beljakovin in izhaja iz veterine, bolj umešča v reguliran - visoko strukturiran poslovni model.
Naši dosedanji izsledki projekta FLECSLAB kažejo, da dejavnosti in poslovni modeli povezanih učnih skupnosti lahko predstavljajo gonilno silo razvoja vseživljenjskega učenja, predvsem ko gre za povezovanje visokošolskega prostora in zunanjega okolja, k reševanju in naslavljanju družbenih izzivov.
Končni rezultati, v okviru poročila in smernic, bodo predstavljeni v sredini decembra 2024.