Poglavje obravnava kampanje parlamentarnih političnih strank in njihovih vplivnih članov na Twitterju med predčasno nacionalno volilno kampanjo leta 2011. Raziskujemo razloge za sprejetje in prisvojitev Twitterja v slovenskem političnem prostoru. Vsebinska analiza 4.610 tvitov in opravljeni intervjuji z vodji kampanj sedmih list kandidatov so nam omogočili ponovno preveriti tri večne hipoteze o političnem komuniciranju na spletu: hipotezo posnemanja, revolucije in normalizacije. Medtem ko je prehod preučevanih strank v sfero Twitterja potrdil hipotezo o posnemanju, je njihova uporaba orodja razkrila mešane dokaze za dilemo o revoluciji in normalizaciji. Kampanje strank so kazale znake "običajne politike", pri čemer so politične sile prevzele vodilno vlogo tudi na Twitterju. Vendar je pokazala tudi precejšnjo stopnjo pristne neposredne politične interakcije med politiki in državljani.