Leta 2004 so ženske kandidatke osvojile relativno velik delež slovenskih poslanskih mest v Evropskem parlamentu zaradi učinkovitega institucionalnega inženiringa.

Slovenska politika na področju prepovedanih drog odraža več ključnih značilnosti srednje- in vzhodnoevropskih sistemov blaginje.

Članek analizira običajno enodimenzionalno poenostavitev kompleksne družbeno-politične realnosti, ki je v srednje- in vzhodnoevropskih postkomunističnih državah konvencionalno prepoznana kot kontinuum levo-desno.

Lizbonska pogodba v členu 12 prvič na ravni pogodbe omenja vlogo nacionalnih parlamentov (UL C 306, 207). S tem je bila poudarjena dinamika krepitve parlamentarne razsežnosti v Evropski uniji (EU), kar se nekoliko nanaša tudi na področje slovenskega predsedovanja.