Namen prispevka je preučiti ujemanje izobrazbe in delovnega mesta diplomantov politologije iz Slovenije in izbranih držav EU v kontekstu drugih disciplin. V okviru spornih teoretskih pristopov so obravnavane tudi posledice usklajevanja znanja, pridobljenega med izobraževanjem, z veščinami, ki so potrebne na delovnem mestu.

Ta članek obravnava pomembno področje nedavnega preučevanja korupcije, tj. sistemsko korupcijo.

V tem članku ocenjujemo učinke demokratične tranzicije, uvajanja kapitalističnega gospodarstva, oblikovanja nove neodvisne države ter mednarodnih gospodarskih in političnih integracij na zaposlitvene možnosti diplomantov politologije

Članek obravnava stopnjo normativne trajnosti, ki so jo dosegli izbrani režimi glede na njihove strategije trajnostnega razvoja. Prispevek se osredotoča na Agendo 21, Sredozemsko strategijo trajnostnega razvoja, prenovljeno Strategijo trajnostnega razvoja Evropske unije in Strategijo razvoja Slovenije ter se opira na interdisciplinarni koncept trajnosti Beckerja idr. in operacionalizacijo normativne trajnosti.