Članek analizira običajno enodimenzionalno poenostavitev kompleksne družbeno-politične realnosti, ki je v srednje- in vzhodnoevropskih postkomunističnih državah konvencionalno prepoznana kot kontinuum levo-desno.

Lizbonska pogodba v členu 12 prvič na ravni pogodbe omenja vlogo nacionalnih parlamentov (UL C 306, 207). S tem je bila poudarjena dinamika krepitve parlamentarne razsežnosti v Evropski uniji (EU), kar se nekoliko nanaša tudi na področje slovenskega predsedovanja.

Članek obravnava pomen T. H. Marshalla na področju teorije državljanstva. Na podlagi njegovega dela o državljanstvu in družbenem razredu izpostavlja nekaj značilnosti, pomembnih za preučevanje državljanstva.

Slovenija je bila pogosto predstavljena kot "zgodba o uspehu" prehoda v sodobno liberalno demokracijo. Ta članek poskuša revidirati to nekoliko izkrivljeno podobo z razlago, kako so različne politične vizije ter njihovi spopadi in koalicije v dveh desetletjih samostojne države vplivali na slovensko ureditev državljanstva, ki je polna nedemokratičnih praks. Na podlagi pristopa "nacionalizirajoče države" članek osvetljuje dve prevladujoči politični agendi: agendo nacionalizirajoče države in agendo evropeizirajoče države.